PosLedice 4. del

ok kr sm vam obLubla nasLedn deL te zgodbice..tLe vam je =) uživite ob branju...

Ko sta s Tio sedli na vlak, si je oddahnila. pomislila je, kaj vse pušča za seboj - koliko dogodkov preteklih mesecev. potrebovala je počitnice. hotela je ne misliti na vse to. pa vendra, Andraža ni mogla odmisliti. poslušakala je že ves mesec, poskušala ga je tudi poklicati, a rekel je, da bo poklical on. pa nikoli ni! "kdaj pride Klemen, si rekla?" je vprašala prijateljico. "joj, Manja sploh me ne poslušaš. je že tam. z nekaj prijatelji je na morju, kampirajo že 5 dni." "saj res. oprosti. ampak upam, da..." "Andraža ni. šel je v Belgijo s starši.brez skrbi." je Tia že petič zagotovila prijateljici. "in bo ostal tam..." "...vse počitnice." je zaključila Manjin stavek Tia. Ko je to zopet slišala, je bila v resnici žalostna. ni mogla verjeti, da se je vse tako odvilo. neštetokrat ji je bilo žal, da se je na začetku šole tako slabo odločila, kar se tiče fantov. takrat sploh ni razmišljala o možnih posledicah - niti ni pomislila, da bi to lahko vplivalo na njeno nadaljno ljubezensko življenje. vse je bila zabava. hotela je biti sprejeta med tiste prave ljudi na šoli. napaka. vse je bila napaka. najhuje pa je, da mu je hotela povedati in je govoril, da ni pomembno, da ga ne zanima. a očitno je bilo dovolj pomembno. ni se več javil. ko je razmišljala o tem, o njem, jo je stisnilo v grlu. solze so ji stopile v oči. "Manja, ne misli zdaj na to. verjemi, da bo to minilo in da bo vse OK." "kaj pa vem? prepričana sem bila, da je resno mislil in da ga nič ni moglo odvrniti od mene," je rekla Manja in zadrževala solze. "zdaj bova uživali. dva tedna brez staršev Jupiii!" in res. na postaji ju je čakal Klemen in še 2 njegova prijatelja - Jure in Matjaž. fantje so bili odlične volje in so se skoraj skregali zaradi tega, kdo bo nosil Manji prtljago. morala se je nasmejati. že popoldne so uživali skupaj na plaži in zvečer so si pripravili piknik. spali so v sosednjih šotorih in se dolgo v noč hecali drug z drugim. sredi noči pa se je Klemen kar preselil k Tii in tako je tudi ostalo.
Manja jih je gledala, kako se zabavajo v vodi in razmišljala, ali naj se jim pridruži. ravno pred 15 minutami je zaključila plavanje, tako da se ji v vodo pravzaprav ni mudilo. a vseeno ni hotela biti izključena iz tako zabavnih dogodkov. in le tako ni mislila na...
"kaj? ti je kakšen od njiju všeč?" je vprašal znan glas za njenim hrbtom. "kako?" vse njeno telo se je streslo, še preden se je uspela obrniti. in ko je pogledala, je bil tam. stal je za njenim hrbtom. malce je bil videti utrujen, a še vedno tako lep kot v njenih sanjah. "Jure in Matjaž. sta ti všeč?" jo je vprašal. "kaj pa govoriš?" je vprašala presenečeno. opazila je, da je jezen nanjo. iz njega je žgalo ljubosumje. namesto, da bi se v mesecu dni pomiril, je jezen nanjo. žalostno je pobesila pogled. prvo upanje ob njegovem glasu je ugasnilo. Klemen je priplaval k obali. "pa kje si ti? pričakoval sem te že vsaj 2 dni nazaj," je rekel Klemen, stopil iz vode in objel prijatelja okoli ramen. potem pa ga je še oblečenega zabrisal v vodo. "pa ti nisi normalen," je rekel Andraž, ko je pripraval na površje. "to je kazen, ker tako mučiš to sladko bitje," je odvrnil Klemen in pokazal na Manjo. nič ni rekla. skočila je v vodo in odplavala do Tie, Jureta in Matjaža, ki so se še vedno igrali v vodi. nekaj metrov pozneje jo je nekdo zgrabil za nogo. "kje si ti?" jo je vprašal Andraž in jo nagajivo gledal naravnost v oči. "tukaj," je rekla in poskušala osvoboditi svojo nogo. ni je spustil. povlekel jo je nazaj k sebi. "pogrešal sem te," je rekel in jo objel. "ja, sem videla. moj telefon je kar pregorel od tvojih sporočil in klicev," je odvrnila in se poskušala rešiti njegovega objema. "jezen sem bil," je rekel in jo bolj tesno objel. "si bil?" "ja. nisem več." "tudi prav," je odvrnila. "zakaj si pa ti jezna name?" "saj nisem jezna. samo ne zanimaš me več," je rekla in takoj, ko je to rekla, pravzaprav ni vedela, zakaj je to rekla. žal ji je bilo. "aha. sem bil tudi jaz samo še eden?" zdaj je nadaljevala kar je začela: "seveda." "sem zato potoval 2 dni iz Blegije do sem in se skregal s s svojimi starši?" "tvoja stvar." zdaj jo je spustil. najraje bi ga objela in mu rekla, kako ga je pogrešala, a zdaj, ko je bil tu, mi nu hotela priznati, kako je ves mesec trpela zaradi njega. odplavala je k razigrani družbi. Andraž pa je odšel na obalo h Klemnu. "no, kako? si presenečena?" jo je vsa navdušena vprašala Tia. "zakaj?" "ne delaj se neumno. kaj ti pa je?" je bila presenečena Tia. "kaj, je totvoje maslo?" "in ti nisi vesela? ne morem verjeti, da tako reagiraš?! zaradi tebe je prišel. rad te ima in trpi zaradi tebe. ti pa takole!" "ja, vidim, kako je trpel. neskončno me je pogrešal," je sarkastično odvrnila Manja. "joj, pač je rabil nekaj časa, da je vse sprocesiral. ampak na koncu te ima rad. ni to edino pomembno?" je vztrajala Tia. Manja se je obrnila stran in odplavala k obali. zgrabila je svoje stvari in odšla proti umivalnici. ko se je oprhala, se je ovila v brisačo in napotila proti šotorom. a pred umivalnico je stal Andraž. "bi rada, da grem?" je vprašal. "počni, kar holeš!" je odvrnila grobo. "res? kar hočem?" jo je vprašal nagajivo, prijel za roki in za njenim hrbtom združil v čvrstem primežu njegovih pesti. potem jo je potisnil čisto k sebi. "torej? kar hočem?" je rekel in jo gledal naravnost v oči. čutila je njegov dah na svojem obrazu. ni in ni mogla dočakati. takoj zatem, ko je to rekel, jo je grobo poljubil. strastno, kot da je čakal na to že vso večnost. ni se zadrževala. poljuila ga je nazaj kot nora. na koncu je ona bolj strastno poljubljala njega. ni in ni mogla končati. naenkrat jo je odrinil stran od sebe. "naj torej grem?" je vprašal in jo gledal naravnost v oči. "kaj, hudiča, je hotel dokazati s tem?" je razmišljala. "ja, lahko greš," je rekla kar se da mirno. "ali vsakega, ki naj bi šel iz tvojega življenja tako poljubljaš?" je vprašal mirno. "kako?" "ne delaj se neumno in povej, kako čutiš?" "lahko greš," je odvrnila mirno. v njej pa je vrelo. želela ga je ljubiti. "v redu. jutri bom šel. ti pa se prepričuj, da ti nič ne pomenim. namesto, da bi me bila vesela, se takole obnašaš. tudi prav." obrnil se je in odšel k družbi na plažo. "zakaj se to naredila? je rekla sama sebi in planila v jok."