Posledice 2. del

"Kako je bilo?" je Tio zbudil prijateljičin glas po telefonu. "Oh, odločno. Super. Ne bi moglo biti bolje. Tip je čudovit. Hodi v gimnazijo, rad bi se vpisal na arhitekturo in se odlično poljublja za lahko noč. Pa takšen romantik je, kot bi ga potegnila iz naftalina." "Joj, blagor tebi, ker imaš sestro, ki ti predstavi odlične tipe." "Ja," je zavzdihnila Tia, "moram se strinjat s tabo." "In kaj zdaj?" "Nič, danes zvečer gremo vsi skupaj ven." "Oh, kaj pa vem, Tia. Mislim, da nisem še pripravljena. Moram ti priznati, da mi kar ugaja takole." "Veš kaj? Vseeno gremo lahko skupaj v kino. Poleg tega pride še Klemnov najboljši prijatelj. Zato si oba želiva, da se dobimo." "Pa ne zopet tipi. Res se mi ne da," je zastokala Manja. "Veš kaj predlagam? Za kino oblečia kavbojke in pojdiva tako, čisto sproščeno - pač v kino. Pogledamo film in to je to! Prav?" je s pričakovanjem v glasu rekla Tia. "Prav. Če bo res tako, kot praviš, potem grem," je rekla Manja in se nasmehnila. "Častna...kakorkoli," je odvrnila Tia. S Tio sta stali pred kinom in čakali Klemna in njegove prijatelja. Res sta bili obe sproščeni, no Tia malce manj, kar je pri sveži zaljubljenosti čisto normalno, a vseeno sta obe res sprejemali ta večer kot neobremenjeno druženje. Manja je po eni stranji komaj čakala, da večer mine in odide domov. Zaradi napak preteklih tednov ji ni bilo več do tega, da bi se dobivala s fanti. zdaj se je hotela popolnoma osredotočiti na šolo in počakati, da se stvari malce umirijo. Začetek srednje šole je bil pri njenih ocenah precej obetaven, drugače pa ji je, tako je bila prepričana, spodletelo na celi črti. Zagledala se je v plakate, ki so bili razobešeni nad kinom, in se zatopila v filme. Bila je vesela, da fanta nista vztrajala pri akcijskih filmih in da so se odločili za komedijo. "Kako smo se zagledali," jo je Klemen potrepljal po rami po tem, ko je očitno že kar nekaj časa govoril s Tio. Klemen in...tisti neznanec, v katerega se je dan prej zaletela, zasmejali. "O, živjo," je dejal neznanec, popolnoma presenečeno. "Živjo," je odvrnila Manja in se nasmehnila, "Kaj se vidva že poznata?" sta naenkrat vprašala Klemen in Tia. "No, ja..." je odvrnil Andraž. "Jaz sem Andraž." "Jaz pa Manja." "Me veseli," je še rekel Andraž in držal njeno roko v svoji. "Kako zdaj, se poznata ali ne?" je bil vztrajen Klemen. "Ja, no, recimo, da sva se včeraj na hitro spoznala," je odvrnil Andraž. Tia je sumničavo pogledala prijateljico. "A v njo si se zaletel?" je dojel Klemen. "Aha." "Kako, prosim?" se je vmešala Tia. "Ne, ni se zaletel on vame, ampak jaz vanj," je rekla Manja in se nasmehnila. "Kje si pa bila včeraj?" je zaskrbelo Tio. "Pri tebi. In ko sem odšla od tebe, sva se zaletela." Tia si je oddahnila. Ustrašila se je že, da je bila prijateljica na kakšni žurki. Vsi skupaj so se napotili proti dvorani. Klemen in Tia sta se prijela za roke. Andraž je stopil k Manji. "A bova potem le šla na pijačo?" jo je navdušeno vprašal Andraž. "Kolikor vem, greva v kino," je odvrnila Manja. "Ja, potem pa še na pijačo?" je bil vztrajen. "Bomo videli." V kinu je sedel poleg nje in jo nehote opazoval. "Platno je tamle," mu je rekla nekje na polovici filma, ko je opazila, da veliko bolj gleda njo kot film. "Aha," je zamrmral. "No," je rekla in ga prijela za obraz ter ga obrnila proti platnu. "Težka bo," je rekel in nadaljeval, "veš, preveč si mi všeč. Včeraj sem bil tako žalosten, ker mi nisi pustila, da te peljem na pijačo." "Ne verjamem. In ne morem ti biti všeč, ker me sploh ne poznaš." "Ja, ampak imam oči." "Verjamem, a zagotovo ne veš, kaj se skriva za videzom, torej me ne poznaš in ne veš, če sem ti res všeč." "Prepričan sem, da si prava zame," je odvrnil in jo prijel za roko. Nekaj trenutkov mu je to pustila, potem pa je roko umaknila. Takoj je protestiral, ona pa ga je hitro utišala : "Poslušaj Andraž, rada bi gledala film." Utihnil je. Ona pa je vedela, da je bil dotik njegove roke zanjo čaroben. A bala se je, da ne bi ponovila svoje napake, še bolj kot to pa se je bala, kaj bi si mislil o njej, ko bi jo spoznal. Ko bi ugotovil, kako se je obnašala. Da se za lepo fasado ne skriva nedolžnost in tudi ne hladna oseba. Bala se je novih odnosov in bala se je možnosti, da bi jo zopet kdo izkoristil. Ne,ne bo se več postavljala v takšno situacijo. "Gremo na pijačo?" je vprašal Andraž po koncu filma. "Seveda," sta rekla Klemen in Tia. Andraž je Manjo zmagoslavno pogledal, Manja se je le nasmehnila. "In kaj vse v življenju zanima lepo Manjo?" je vprašal Andraž, ko so sedli za mizo. "Kaj pa vem? Mogoče matematika, arhitektura, risanje...po pravici povedano, še ne vem," je rekla Manja. "Pa tebe?" je še vprašala. "Samo ti," je dvrnil in se nasmehnil. Potem so se pogovarjali o vsem mogočem in izkazalo se je da sta tudi Klemen in Andraž prav tako prijatelja vse od vrtca. "No, očitno damo vsi štirje dovolj na prijateljstvo," je rekel Klemen in tako so začeli obujati spomine. Večer je bil sproščen in prijeten, zaklepetali so se in sploh niso opazili, koliko je že ura. Potem se je Andraž ponudil, da jo pospremi domov. "Kaj pa vem? Saj bova šli s Tio skupaj," je hitro rekla Manja. "Tokrat pa ne," je bil odločen Klemen in pomežiknil Tii, ki se mu je samo nasmehnila. Tako so se pozdravili in Manja in Andraž sta odšla proti njejemu domu. Najprej sta hodila v tišini, saj ni vedela, kaj bi mu rekla. "Zakaj ti je nerodno in zakaj se zapiraš pred mano? Si vedno takšna?" je vprašal Andraž naenkrat. "Ne, samo..." "Kaj ti nisem všeč?" "Tudi to ni. Ampak dogajale so se mi določene stvari..." "Veš kaj? Vsem se dogajajo določene stvari. Zato se ne moreš zapreti. Všeč si mi in rad bi te spoznal." Ko je to rekel, je bila vesela. V enem stavku je povedal vse. Nasmehnila se je. "Zakaj se smejiš?" je vprašal. "Tako. Lepo si to rekel." "No, me veseli, ker se mi zdi, da si večino časa samo jezna name." Ko sta se ustavila pred njenimi vrati, kar ni mogel iti. "Ne gre se mi še. Rad bi bil še malo s tabo." Zopet se je nasmehnila. Visela sta tam pred njenimi vrati in gledala drug drugega. Prijel jo je za roko. Ko je začutil njej dotik, jo je potegnil k sebi. "Kako si mi vpeč," ji je zašepetal v uho. Streslo jo je po telesu. Bila je presenečena nad svojim odzivom. Potem jo je pogledal globoko v oči in naenkrat jo je poljubil. "Moram iti," je rekel in stekel stran. "Jutri te pokličem!" je še zavpil...